Onkologija

Kaj je onkologija, rak, tumor in kako bolezen zdravimo?

Onkologija je veda o novotvorbah- tumorjih. V veterinarski medicini je to ena najhitreje razvijajočih se znanstvenih vej.Tumor ali oteklina, je izraz, ki se v medicini uporablja za opisovanje tvorb. Rak pa je bolezen, pri kateri prihaja do nastanka novotvorb. Ločimo nenevarne - benigne tumorje in nevarne oz. maligne tumorje.

Sam nastanek tumorja povzročijo t.i. onkogeni- spremenjeni geni, ki imajo sposobnost, da vplivajo na celice tako, da nastanejo tumorske celice, ki izzovejo rast tumorja. Vzroki za nastanek onkogenov in tako tumorjev so zelo različni, lahko so to virusi, paraziti, kemikalije, fizikalni karcinogeni... So pa določene živali tudi genetsko bolj podvržene določenim tipom tumorjev.

Pojavnost tumorjev pri pseh in mačkah je podobna kot pri ljudeh, kar pomeni okoli 200-300 živali z rakom na 100000 živali. V okolju, kjer je pojavnost tumorjev pri živalih zelo visoka, je lahko to znamenje nezdravega - onesnaženega okolja, kot posledica pretirane uporabe insekticidov, herbicidov... Na srečo so povzročitelji tumorjev pri malih živalih samo podobni povzročiteljem onkoloških bolezni pri ljudeh in se ne prenašajo na ljudi.

Rak oziroma tumor lahko škoduje organizmu na dva različna načina. Prvi je neposredni učinek, kot je infiltrativna rast, to je vraščanje v organe kar vodi v izgubo normalne funkcije organa ali pa obstrukcije organov in metastaziranje (razsejanje) po telesu.Drugi način pa je posredni, kjer prihaja do škodljivih učinkov zaradi produkcije različnih snovi v tumorjih, ki s svojim delovanjem škodujejo organizmu. Še en posredni način delovanja tumorja pa je t.i. paraneoplastični sindrom, kar razumemo kot spremembe v organizmu, ki se kažejo kot hudo hujšanje, vročina, živčne motnje, kožne spremembe, slabokrvnost, hiperkalcemija....

Principi terapije živalskih pacientov s tumorji so malce drugačni, kot način kako zdravijo ljudi. Človeka se poskuša vedno popolnoma ozdraviti, ne glede na stranske učinke, pri malih živalih pa je vedno primarnega pomena dobrobit živali, oziroma kakovost življenja živali med in po terapiji, kajti nedopustno bi bilo s terapijo povzročati njihovo trpljenje. Na primer, suh in športen pes bo enako dobro živel tudi na 3 tacah, po amputaciji noge zaradi osteosarkoma ali kakšnega drugega tumorja, medtem ko bernardinec s 70kg verjetno ne bo mogel niti vstati, zato amputacija kot terapija zanj sploh ne pride v poštev. Prav tako žival ne more razumeti, zakaj se slabo počuti po aplikaciji kemoterapevtikov, kar pomeni tudi, da so koncentracije zdravil, uporabljene za živali, precej manjše kot tiste za ljudi in na ta način so veliko manjši tudi njihovi stranski učinki. 

Pacient, ki pride k nam s težavami- včasih so tumorji vidni, velikokrat pa našim očem zakriti, je najprej klinično pregledan (to je osnovni pregled življenjskih funkcij, bezgavk, sluznic). Če novotvorba na zunaj ni vidna, obstaja pa sum, da jo pacient ima, se jo išče s pomočjo slikovnih diagnostičnih aparatov (pri nas uporabljamo ultrazvok in rentgen). Rentgen nam služi za celosten pregled organov pacienta in za natančne slike kostni ali za iskanje metastaz. Ultrazvok pa uporabljamo za natančne preglede posamičnih organov, tako v trebušni kot v prsni votlini.Za popolnejšo sliko o dogajanjih v telesu, o morebitnih prikritih bolezenskih stanjih, naredimo še krvne preiskave. Po postavljenem sumu, je potrebno sum potrditi, kar naredimo z odvzemom vzorca iz spremenjenega tkiva. Navadno uporabimo tankoigelno biopsijo, s katero dobimo celični vzorec, za bolj natančno diagnozo in v primeru dvomljivih rezultatov pa odvzamemo še histološki - tkivni vzorec. Na podlagi mikroskopskih preiskav celičnega vzorca ugotovimo tip tumorja in od tipa tumorja so odvisne naše terapevtske možnosti. Nato skupaj z lastnikom pretehtamo možnosti terapije in skupaj izberemo najboljšo možno rešitev. 

Imamo 3 glavne načine terapije; to so kirurška terapija, kemoterapija in obsevanje.Pri kirurški terapiji ločimo kurativno, kar pomeni, da z odstranitvijo tumorja želimo doseči tudi ozdravljenje pacienta, paliativno, s katero lajšamo simptome ter preventivno, npr. s kastracijo oz. sterilizacijo preprečimo nastanek tumorja na testisih oz. jajčnikih ali maternici.Kemoterapija se lahko uporablja sistemsko ali lokalno, deli pa se na primarno (to pomeni, da se uporablja kot edina terapija), dodatno (v kombinaciji z obsevanjem ali kirurško terapijo), lahko pa se uporabi tudi za zmanjšanje tumorja, kar kasneje omogoči lažje kirurško odstranjevanje novotvorbe.Tudi obsevanje se lahko uporablja kot primarna terapija za tumorje občutljive na žarke ali kot dodatna terapija v primerih, kjer kirurško nismo uspeli popolnoma ozdraviti pacienta. Tretja možnost pa je obsevanje z namenom lajšanja bolečin.

Kljub zelo slabem slovesu, ki ga imajo rakasta obolenja, pa je potrebno povdariti, da je rak še vedno najbolje ozdravljiva kronična bolezen.