Članki

Sterilizacija in kastracija psov in mačk

Ljudje smo udomačenim živalim z udomačitvijo povzročili nekatere težave, ki jih prej niso imele in smo jih sedaj primorani in dolžni tudi humano in brez njihovega nepotrebnega trpljenja rešiti. Udomačene živali prej spolno dozorijo kot njihovi predniki v naravi,poleg tega pa so še ti vplivi človeka (okolja) in selekcije pripeljali do pojavov, kot so pogostejša gonitev, večja legla mladičev, celoletna paritvena sposobnost samcev... Ker je vse te spremembe povzročil človek, jih je tudi dolžan omiliti na čimbolj humani način, tako da bo čimveč živali zaželjenih in da bodo živele današnjemu času primerno in dostojno življenje ob človeku. Glavni problem pri neželjeni brejosti so mladiči, ki jih razen matere nihče ne mara. Lastniki se pogosto izogibajo stroškom in obveznostim,ki jih predstavlja leglo in se zatekajo k raznim metodam usmrtitev, ki pa vse prepovedane. Vsem tem nevšečnostim pa se lahko izognemo, če se pravočasno odločimo za sterilizacijo psice ali mačke oziroma kastracijo samcev.

Sterilizacija je poseg nevtralizacije samic (psic, mačk...) Ta metoda se priporoča predvsem lastnikom, ki so se odločili, da ne želijo vzrejati mladičev.Primeren čas za sterilizacijo živali je skoraj kadarkoli v življenju, ne glede na to, če je žival že imela več legel, eno ali nobeno. Raziskave zadnji let so pokazale, da zgodnja sterilizacija (pred prvo gonitvijo) mogoče vseeno ni najprimernejša metoda, čeprav skoraj popolnoma prepreči nastanek tumorja na mlečni žlezi. Pozno zaključena puberteta lahko s seboj prinese kar nekaj nevšečnosti gibalnega sistema v kasnešji dobi, tako da sedaj spodnjo mejo sterilizacije psice postavljamo po 1. gonitvi. Prvo gonjenje pri psici nastopi med 6. in 16. mesecem starosti, odvisno od pasme in okolja. Večina velikih in srednje velikih pasem doživi to obdobje med 7. in 9. mesecem starosti. Večina mačk spolno dozori, ko dosežejo telesno težo 2,3 do 2,5 kilograma, to pa je v starosti od 6. do 9. meseca. Ponavadi se pojavi puberteta prej pri kratkodlakih kot pri dolgodlakih mačkah.

Kastracija je poseg nevtralizacije samcev. Izvajamo jih v vseh starostnih obdobjih živali. Razlogi za operacijo so lahko zdravstvene narave (novotvorbe, hiperplazija prostate...) ali pa da preprečimo neželjeno parjenje, gonitev in s tem povezane neprijetne navade kot so potepanje, markiranje... 

Ko pride žival na sterilizacijo ali kastracijo mora biti tešča najmanj 12 ur, nakar dobi pomirjevalo in nato injekcijski splošni anestetik, sam poseg pa izvedemo z inhalacijsko narkozo. Živali med posegom v narkozi spremlja anestezist. Ko pa je poseg zaključen in se zbudijo iz narkoze, jih po nekaj urah (še isti dan) odpustimo v domačo oskrbo.

Pri kastraciji samcev odstranimo testise. Pri sterilizaciji pa se juvenilnim psicam odstranijo samo jajčniki, pri spolno zrelih pa navadno še maternica. Pri mačkah se običajno odstranijo samo jajčniki. Po odstranitvi teh organov ni več nevarnosti, da bi takšna žival dobila katero od bolezni rodil, denimo gnojno vnetja maternice (ki je pri starejših psicah dokaj pogosto in tudi zelo nevarno), tumorje na jajčnikih, maternici, idr. Sterilizirana psica tudi ne more biti navidezno breja. Dodatna prednost sterilizacije je seveda kontrola številčnega stanja živali, ki bi se sicer pretirano namnožile. Ta problematika je še posebej izrazita pri mačkah, kjer lahko s pravočasno sterilizacijo preprečimo kruto smrt marsikaterega novorojenega mladička. 

Neželjenih učinkov sterilizacij in kastracij je zelo malo. Po operaciji se lahko živali hitreje zredijo zaradi spremenjene presnove, kar pa je možno omiliti z manj kalorično hrano. Pri manj kot 1% steriliziranih psic, navadno težjih od 20 kilogramov, se lahko po nekaj letih po operaciji pojavi tako imenovana inkontinenca urina, ko zaradi hormonalnih sprememb ne morejo več zadrževati urina, ki jim občasno (največkrat med ležanjem) po kapljicah uhaja. Ta pojav se da odpraviti v veliki večini primerov s primernimi zdravili in le redko je potrebno kirurško zdravljenje.