Članki

Trakuljavost

Vse pogosteje si lastniki psov in mačk zastavljajo vprašanja ali je trakuljavost ozdravljiva ali ne, kako se jo da odpraviti, kako zaščititi žival pred ponovno okužbo, kakšni so znaki okužbe, ali lahko tudi sami zbolijo in podobno.

Zaskrbljenost lastnikov je upravičena, saj je to zelo pomembna zajedalska bolezen, ker so vmesni gostitelji večine pasjih in mačjih trakulj domače in divje živali, ribe in ne nazadnje tudi človek.

Povzročitelji bolezni so sploščeni, trakasti in razčlenjeni paraziti, ki se nahajajo v tankem črevesu psa ali mačke in dosežejo velikost od 1 (enega) milimetra pa vse do 17 (sedemnajst) metrov. Za svoj razvoj potrebujejo glavnega gostitelja (pes, mačka) in vmesnega gostitelja, ki pa je vrstno specifičen, kar pomeni, da je odvisen od vrste trakulje.

Pri psih in mačkah je najpogosteje ugotovljena trakulja Dipylidium caninum. Naseljuje tanko črevo živali in doseže velikost do 60 (šestdeset) centimetrov, vmesni gostitelj pa so bolhe, zato je potrebno ob zdravljenju živali zatreti tudi le-te.

Domači ljubljenčki se okužijo, ko požrejo vmesnega gostitelja (manjša žival), ali samo organe vmesnega gostitelja (večja žival). Manjše število trakulj za gostitelja ni nevarno, niti ne povzroča zaznavnih bolezenskih znamenj. Če pa jih ima zelo veliko, pa lahko povzročijo bledico, šibkost, drisko, neješčnost in počasno hujšanje. Včasih lastniki opisujejo, da imajo živali nenormalen apetit, na teži pa nikakor ne pridobivajo. Pri mladih psih z velikim številom trakulj lahko strupi le-teh povzročijo tudi živčne motnje in črevesne krče.

Zreli odrivki trakulje se izločajo z blatom. Pri tem se aktivno krčijo in raztezajo, s tem povzročajo srbeče draženje zadnjika, zaradi česar se živali intenzivno ližejo in drgnejo z zadnjikom ob tla (t.i. sankanje). Med iztrebljanjem se vedno nekaj odrivkov zaplete med dlake v okolici zadnjične odprtine in posuši. Tedaj postanejo po obliki in barvi podobni ječmenovim zrnom ali kumaričnim semenom. Opazimo jih lahko tudi na ležišču živali. V vodi dobijo zopet svojo naravno obliko in barvo.

V primeru okužbe s trakuljo, se je potrebno glede zdravljenja posvetovati z veterinarjem. Le-ta bo na osnovi bolezenskih znakov ter samega značaja živali določil način zdravljenja, ki bo živali najbolj ustrezal (tabletke, injekcije).

Najpomembnejše pa je preprečevanje okužb s trakuljami. To je prekinitev biološkega razvoja zajedalca, kar pa dosežemo tako, da drobovino, ki je namenjena prehrani psov in mačk, obvezno prekuhamo, tudi če je na videz nespremenjena. Za preprečitev okužbe z Dipylidium caninum, pa je potrebno sprotno uničevanje bolh.